Andrej Šifrer

C             G            F                     C 
Primer pesmi z akordi. Tekst od akordov ločite z novo vrstico. 
    C        G             F  
Prilagodite velikost pisave in zamik proti sredini.


Vse manj je dobrih gostiln

Daj, ostani z nami, no, daj. Ostani z nami, ostani z nami do jutra, ostani z nami vse do belega dne.  Vem, da dovoli tvoja mama in je prikimal tudi ata, pa preslišal stari deda, babica rekla je: »Seveda!« Ker se strinja zbor tet, je dovolil hišni svet.  Ostani z nami, ostani z nami do jutra, ostani z nami vse do belega dne.  Odprli bomo nov sod, da bomo vid’li, kaj je not’, točajke lepe mlade v čaše vlijejo razvade, primakni hitro svoj stol in ne sili domov.  Ostani z nami, ostani z nami do jutra, ostani z nami vse do belega dne.  Mi bomo pili, mi bomo pili in peli, mi bomo pili, dokler grla zdrže.  In ko poidejo moči, ko večina obleži, v kozarcih se pokaže dno, preden petelini zapojo, takrat te primem za roko, šepnem ti na uho.  Ostani z mano do jutra, daj, daj, daj, vse do belega dne.

OSTANI Z NAMI

Pa bom šel na planine, na visoče gore, da bom slišal zvoniti zagorske zvone.  Oj, zagorski zvonovi prav milo pojo, kadar mojo predrago k pogrebu neso.  Pa le naj jo nesejo, pa le naj jo neso, saj ne bode prav dolgo, ko pojdem za njo.  A zvoniti bom pustil, kropiti pa ne, saj kropile jo bodo le moje solze.  Bom šel na planine, na visoče gore, da bom slišal zvoniti zagorske zvone.

ZAGORSKI ZVONOVI

Za prijatelje si je treba čas vzet', Se poveselit' in kdaj znat' potrpet'. Nagnimo vrč s slastjo, kot prej nikol' še, Saj za prijatelje je dobro le najboljše. Preden v noč se zlije dan, Preden življenje nam obrne drugo stran, Poglejmo si še enkrat v oči, Stisnimo si roko in priznajmo si glasno: Da za prijatelje si je treba čas vzet', Se poveselit' in kdaj znat' potrpet'. Nagnimo vrč s slastjo, kot prej nikol' še, Saj za prijatelje je dobro le najboljše. Sreče ne moreš imeti sam, Moraš jo znati razdeliti še drugam. Z vrhov gora, od tam, kjer smo doma, Naj sliši se v svet bitje našega srca. Saj za prijatelje si je treba čas vzet', Se poveselit' in kdaj znat' potrpet'. Nagnimo vrč s slastjo, kot prej nikol' še, Saj za prijatelje je dobro le najboljše

ZA PRIJATELJE SI JE TREBA ČAS VZET (C dur)

Stoj Marija, kam odhaja? Koga puščaš za seboj? Tvoje misli so rodile Vso pšenico mojih polj. Tvoje slike in dlani So kot bajke teh gozdov Čuj Marija, slišiš pesmi Pesmi najinih gradov? Vse preveč nerodnih je poti, poti do doma Mnogo več, še mnogo več jih gre od tam Vse preveč, preveč je teh postaj V življenju dneva, Ko ta umre, umreva midva z njim Stoj Marija, kam odhaja? Koga puščaš za seboj? Tvoje misli so rodile Vso pšenico mojih polj. Tvoje slike in dlani So kot bajke teh gozdov Čuj Marija, slišiš pesmi Pesmi najinih gradov? Vse preveč nerodnih je poti, poti do doma Mnogo več, še mnogo več jih gre od tam Vse preveč, preveč je teh postaj V življenju dneva, Ko ta umre, umreva midva z njim

STOJ MARIJA

          ZA PRIJATELJE

Za prijatelje si je treba čas vzet’,
se poveselit’ in kdaj znat’ potrpet’.
Nagnimo vrč s slastjo, kot prej nikol’ še,
saj za prijatelje je dobro le najboljše.

Preden v noč se zlije dan,
preden življenje nam obrne drugo stran,
poglejmo si še enkrat v oči,
stisnimo si roko in priznajmo si glasno:

Da za prijatelje si je treba čas vzet’,
se poveselit’ in kdaj znat’ potrpet’.
Nagnimo vrč s slastjo, kot prej nikol’ še,
saj za prijatelje je dobro le najboljše.

Sreče ne moreš imeti sam,
moraš jo znati razdeliti še drugam.
Z vrhov gora, od tam, kjer smo doma,
naj sliši se v svet bitje našega srca.

Saj za prijatelje si je treba čas vzet’,
se poveselit’ in kdaj znat’ potrpet’.
Nagnimo vrč s slastjo, kot prej nikol’ še,
saj za prijatelje je dobro le najboljše.



Za prijatelje

GORSKA ROŽA

Odšel sem tja, kjer je daljši dan,
kjer se mestni svet konča.
Kjer namesto asfaltnih cest
vodi le steza.
Hiše razpršene
kot jata plahih jerebic,
čas utripa drugače, če živiš
v eni od gorskih vasic.

Tisti večer sem žganje pil,
kot ga pijejo gospodar.
Bog mi v jezik je dal moči
in takrat sem jo spoznal.
Soseda mlada prisedla je,
srečal njene sem oči.
Ko smo peli, sem jo gledal,
o, kako se mi smeji.

Gorska roža čaka me,
gorska roža, da vrnem se,
moji Špeli iz planin
pod srcem pustil sem spomin.

Brez staršev je, a fantov ni,
ki bi ženili se v gore.
Zjutraj gre v tovarno,
saj z majhno kmetijo pač ne gre.
Vzljubila me je, čeprav sem bil
zanjo skoraj še otrok.
Naučila me je piti med,
a jaz sem dal ji svojih 18 let.

Gorska roža čaka me,
gorska roža, da vrnem se,
moji Špeli iz planin
pod srcem pustil sem spomin.

Od takrat sem pri njej živel
na gruntu ob koncu vasi.
Čez dan kitaro sem igral
in ljubil Špelo vse noči.
Bil opran sem in vedno sit,
jedel kruh sem iz njene peči.
Vstajala je zgodaj,
na delavski avtobus se vedno mudi.

Gorska roža čaka me,
gorska roža, da vrnem se,
moji Špeli iz planin
pod srcem pustil sem spomin.

Ko zadnja košnja v kozolcu je,
čutiš hladen že objem,
postajal sem nemiren,
saj začutil sem jesen
in pravi:
“O, ‘Dreja, poglej okrog,
zdaj postal si del planin,
o, ‘Dreja, jaz se bojim,
da nekoč te ne izgubim.

Gorska roža čaka me,
gorska roža, da vrnem se,
moji Špeli iz planin
z njo me čaka najin sin.



GORSKA ROŽA

Ka ka ka, ka ka ka, ka ka ka.  Zjezili so se tisti, ki nanje nekaj damo in pridrveli pred ekran so z vso svojo kramo. »Vsak dim je smrt!« v gledalce so tulili, po koncu pa so hitro vsak eno nasmodili.  Kadijo vse tovarne, kadi se vsaka peč in če pogledaš dobro, kadi se še od sveč, da ljudje kadimo, jasno to se ve, menda sedaj učijo v Ameriki še pse.

E  
Današnji čas nam nudi vsega na pretek, 
  A  
v času smo ko tečeta nam mleko in pa med, 
  E  
a mnenje mnogih je, ki so dali nam ta vek, 
   H                    A         E   
da ni ga čez užitek, ki da ga cigaret. 


Kadimo vse povsod, podiramo tabuje, 
kadimo vse po vrsti, a še najraje tuje. 
Slišati je mnoge, nove teorije, 
otrok naj le kadi, da si pljuča bolj razvije. 


Refren: 
A  E  H  E
Ka ka ka ... 


Zjezili so se tisti, ki nanje nekaj damo  
in pridrveli pred ekran, z vso svojo kramo. 
Vsak dim je strup, v gledalce so tulili, 
po koncu pa so hitro, vsak eno nasmodili. 


Kadijo vse tovarne, kadi se vsaka peč 
in če pogledaš dobro, kadi se še od sveč. 
Da ljudje kadimo, jasno to se ve, 
menda sedaj učijo, v Ameriki še pse. 


Refren: 


Pred svetom me je sram, pred vsakim, ki kadi,
ker ko potegnem dim, se vglavi mi zvrti.
Imel sem nekaj punc a pri nobeni ne zdržim,
ker vsaka me sprašuje, kako da ne kadim.


Zadnjič sredi mesta sem srečal par deklet  
in ena mi zavpije, frajer daj mi cigaret. 
Nimam ne kadim, tako ji razložim. 
Ta je tist', ki se kadi iz ust mu le pozim. 


KA KA BLUES

Martinov lulček je kot metuljček, je kot metuljček sredi trav. Ko bo zrasel ta mali lulček, postal bo velik kot Triglav.  Streha se trese, naš mulc pa kriči, ko majhen zobek na svobodo hiti, to pa boli. Nobelovo nagrado bom dal za zaslugo temu geniju, ki je iznašel dudo, dudo za male.  Martinov lulček je kot metuljček, …  Majhen lulček sredi trav, velik lulček kot Triglav.  Martinov lulček je kot metuljček, …  Blagor Martinu, saj njegov lulček bo še metuljček sredi trav, a njegov oči zvoni po toči, njegov metuljček zdaj živi v puščav’.

D                  A
Majhna svečka, ki ni iz voska,
    G                  D
prilezla je naš'mu Martinu iz noska,
 G        A   
majhnega noska.
   D               A
V temi vidim, dve majčkeni lučki,
       G                    D
pa prilepim Martinu, enega lupčka na učki,
 G        A  
majčkeni lučki.


Refren:
         D    G          D      G  
Martinov lulček je kot metuljček,
        D         A     D
je kot metuljček, sredi trav.
       D    G          D      G
Ko bo zrastel, ta mali lulček,
          D     A       D     G  A
postal bo velik kot Triglav.


Streha se trese, naš mulc pa kriči,
ko majhen zobek na svobodo hiti,
to pa boli.
Nobelovo nagrado bom dal za zaslugo
temu geniju, ki je iznašel dudo,
dudo za male.


Refren:


 D  G   D  G   D  A   D   D  G   D  G   D    A  D
Majhen lulček sredi trav, velik lulček kot Triglav.


Blagor Martinu, saj njegov lulček,
bo še metuljček sredi trav,
a njegov oči, zvoni po toči,
njegov metuljček zdaj živi v puščav.

MARTINOV LULČEK

Vsaka zvezda na nebu zamiži Teta luna prikima, se zasmeji Pogasili smo vse luči, da naša Eva lahko zaspi Vsaka zvezda na nebu zamiži Teta luna prikima, se zasmeji Pogasili smo vse luči, da naša Eva lahko zaspi Pa naj zaspi, naj skrije svoje trudne oči Pa naj zaspi, da se malo srce umiri In naj sanja le o lepih stvareh Ko sonce zbudi jo, na ustih bo smeh Vsaka zvezda na nebu zamiži Evin kužek zalaja, se poslovi V kraljestvo škratov, sanj in vil jo nese sila nevidnih kril In že leti daleč proč od tega sveta Od tega kar ne razume in kar ne pozna Saj jo čaka svet drugačen od sanj Kako naj svarim jo, kaj rečem ji v bran? Boj se ljudi, ki ne znajo jokati Ne gledajo v oči in ne znajo stisnit dlan Boj se množic, ko mahajo s pestmi Šoferjev s klobuki, nabitih na volan Pa naj zaspi, naj skrije svoje trudne oči Pa naj zaspi, da se malo srce umiri In naj sanja le o lepih stvareh Ko sonce zbudi jo, na ustih bo smeh Vsaka zvezda na nebu zamiži Teta luna prikima, se zasmeji Pogasili smo vse luči, da naša Eva lahko, psst, zaspi

  G         Em  Am   D
Vsaka zvezda na nebu zamiži,
     G       Em   Am       D
teta Luna prikima, se zasmeji.
    G    Am  Hm    C
Pogasili smo vse luči,
        Am     D     G
da naša Eva lahko zaspi.


Refren:
          Em                   D
Pa naj zaspi, naj skrije svoje trudne oči,
          Em               D
pa naj zaspi, da se malo srce umiri
       G          Am
in naj sanja le o lepih stvareh.
    C                 Am        D
Ko sonce zbudi jo, na ustih bo smeh.


Vsaka zvezda na nebu zamiži,
Evin kužek zalaja, se poslovi.
V kraljestvo škratov, sanj in vil
jo nese sila nevidnih  kril.


In že leti daleč proč od tega sveta,
od tega kar ne razume in kar ne pozna,
saj jo čaka svet drugačen od sanj.
Kako naj svarim jo, kaj rečem ji v bran?


C                   Am
Boj se ljudi, ki ne znajo jokati,
   G                   D
ne gledajo v oči in ne znajo stisnit' dlan!
C                 Am
Boj se množic, ko mahajo s pestmi,
  G                   D
šoferjev s klobuki, nabitih na volan!


Refren:


Vsaka zvezda na nebu zamiži,
teta Luna prikima, se zasmeji.
Pogasili smo vse luči,
da naša Eva lahko, pssst, zaspi.

USPAVANKA ZA EVO

Zaljubil sem se v svojo zobozdravnico, kako naj zdaj to ji povem. Vedno si izmišljam nove bolečine, le da vidim jo, da k njej spet grem.  A ona ne razume velike ljubezni in vrta po zobeh sem ter tja. Ko najbolj boli, stisnem pesti in pogledam nebeške oči.  A vem, da nima smisla, a tu ne morem nič, ljubezen, to je stvar srca. Sanjam jo v nočeh in slišim njen zdrav smeh, ko meni vrta po zobeh.  Au, au, kako naj zdaj to ji povem? Au, au, kako naj zdaj to ji povem?  Po petih letih velike ljubezni prignal sem celo stvar na rob. Ne bom je več videval, ker prejšnjo soboto izrula mi je zadnji zob.

G
Zaljubil sem se v svojo, zobozdravnico,
      C7          D7      G
la kako naj zdaj to ji povem.
G
Vedno si izmišljam nove bolečine,
       C7           D7           G
le da vidim jo, da k njej spet grem.
  A7        C       A7      C
A ona ne razume, velike ljubezni
    A7        C             D
in vrta po zobeh, sem ter tja.
   Em        D    Em        D
Ko najbolj boli, stisnem pesti
       C                D7
in pogledam, v nebeške oči.


Zaljubil sem se v svojo


Vem, da nima smisla, a tu ne morem nič,
ljubezen, to je stvar srca.
Sanjam jo v nočeh in slišim njen zdrav smeh,
ko meni vrta po zobeh.


  G        C7            D7      G
Aaa , aaa, kako naj zdaj to ji povem.


Po petih, letih velike ljubezni,
prignal sem celo svar na rob.
Ne bom je več videval, ker prešnjo soboto
izrula mi, je zadnji zob.

ANDREJ ŠIFRER
Besedila pesmi akordi

Andrej Šifrer pesmi akordi besedila skladbe tablature tekst songs lyrics