Ansambel Franca Miheliča

Ko z avtom dobre volje proti morju sem podil, vesel sem žvižgal si, saj sončen dan je bil. Naenkrat pa zagledam lepo mlado deklico, ki štopa za potjo z dvignjeno roko. Zavrl avto sem močno, nazaj sem šel po njo, nasmehne se dekle mi prav lepo. Rada bi peljala z vami se. Le hitro vstopite, zakaj pa ne.  Vso dolgo pot do morja vse povprek kramljala sva, mi s smehom štoparka je družbo delala. Kot bi nekdo v daljavo vroč poletni dan podil, tako je brž minil, že k morju sem zavil. Povabil za trenutek bi jo rad na kavico, odkima mi z glavo nadvse ljubko. Za vožnjo hvala vam in srečno pot. Le kam se vam mudi tako hudo?  Kot mesečnik potem sem kolovratil sem ter tja, da z njo bi se morda kje zopet srečala. Prijatelji so rekli, si zaljubljen do ušes, čeprav bilo ni res, popadel me je bes. Po tednu dni iskanja sem odpeljal se domov, naključje je bilo, da srečam jo. O, poglej, saj to ste vendar Vi. Ker se poznava že, mi reci ti.  Sva dolgo se potem vozila še, potlej me ona peljala po prstan je. Če zdaj še kdaj po daljši poti grem, štopark v avto jemati ne smem.

C             G            F                     C 
Primer pesmi z akordi. Tekst od akordov ločite z novo vrstico. 
    C        G             F  
Prilagodite velikost pisave in zamik proti sredini.


AVTOŠTOPARKA

Na morski obali ladja stoji, mornarček tja pride, ladjo spusti, zraven njega je punčka, tako govori: “Ljubila te bodem do konca dni.”  Adijo, adijo mornarček, s teboj bi prestala vsak morski viharček, saj spadava skupaj, kot morje in vihar, da šla bi od tebe ne reci nikdar.  Mornarja ljubiti, res to je lepo, z njim se voziti pod sinje nebo. O, barka ti plava na sredo morja, mornarček pa pravi: “Ah, ljuba moja.”  Adijo pa zdrava ostani, na mene nikdar ne pozabi, čeprav se ne vrnem z onkraj morja, nikdar ne pozabi, da moja si b’la.

MORNARČEK

Na starem sva deblu sedela, Ob vodi pomladnega dne, Po vročem je licu drsela, Solza v slovo ti molče. Ref: Ostal je le spomin, Ostal je le spomin, Na vse dni ki več jih ni, Ostal je le spomin, Ostal je le spomin, Hvala ti za lepe dni. Sprehajala sva se objeta, Hodila po stezah želja, Odnesla življenja je reka, Naju tja na drug konec sveta. Ref: Ostal je le spomin, Ostal je le spomin, Na vse dni ki več jih ni, Ostal je le spomin, Ostal je le spomin, Hvala ti za lepe dni. Ref: Ostal je le spomin, Ostal je le spomin, Na vse dni ki več jih ni, Ostal je le spomin, Ostal je le spomin, Hvala ti za lepe dni.

OSTAL JE LE SPOMIN

Zdomar s krošnjo je odšel na pot iz naše Sodraž’ce po vaseh naokrog. Sita, keble ter kuhalnice, rajte in ribežne nosil je.  Zdomar s krošnjo je ves svet obral, vse kraje je spoznal, vsem ljudem se smehljal. Žlice, sklede, žehtar, valarje, škaf, brente, mernike nosil je.  Glej, zdomar gre, glej, zdomar gre, so zaklicali ljudje, vsak nekaj le si kupil je.  Glej, zdomar gre, glej, zdomar gre, so ga čakali smeje, saj mnogo šal spet novih ve.  Zdomar suho robo je prodal, domov se je podal, v žepih cvenk je cingljal. V hišah je veselo spet bilo, vsi z njim zapeli so pesmico.

ZDOMAR

Jaz sem dekle iz Ribn’ce, moj fant je Ribn’čan. Postaven in navihan je preljubi moj Urban.  Čeprav po svetu večkrat gre, jaz rada ga imam. Ni fanta bolj veselega, kot je moj Ribn’čan.  Ko se z menoj poročil bo, pohleven bo postal, po svetu vandral več ne bo in le doma bo spal.  Kako pa to dosegla bom, ne belim si glave, saj deklica nabrita sem, doma iz Ribn’ce.

ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA
Besedila pesmi akordi

Ansambel Franca Miheliča pesmi akordi besedila skladbe tablature tekst songs lyrics