Kakšno noč, ko pri štorkljah prespim,pod visečo meglo,tiho, sam, med njimi stojim,le noge nad vodo.Ko pa žarek pregrize temo,prebudimo se iz sanj,močvirje novih željabo odletelo v nebo.Namesto koga roža cveti,namesto koga sem jaz,katera koža najbolj diši,čigava pesem rabi moj glas?Če pa trava nad mojo zemljobo premogla kak cvet,enim tiho kapljo v oko,drugim dal bo med.
