Navzgor se širi rožmarin

Navzgor se širi rožmarin,
nav zdol se nagelj vije,
na okenca zagrnjena
večerno sonce sije.
 
Rdeča ruta, bel ošpetin
zagorelo lice,
tako se s polja vračajo
dekleta in kmetice.
 
Ti nageljni, ta rožmarin,
ta okna polna sonca!
Ej, takih nima ves ta svet,
po pojdi tja do konca!