Daleč je mogoče, daleč onkraj morja, tam, kjer obzorje se z valovi stika. Kdo ve, če še pomni, da je deževalo, ko sva se spoznala, in pismo mi piše. Vem, nekje živeti mora žena, ki jo vroče ljubim. Še občutim njeno roko, še me spremlja senca njena. Vem nekje živeti mora žena, ki jo vroče ljubim. Vse bi dal, da bi ljubila, kot tedaj me je ljubila. Išče me mogoče, vedeti ne morem, če je nekdo drugi ljubi mesto mene. Kdo ve, če še pomni, da je deževalo. A morda želi me in pismo mi piše.