Besedilo
Dom svoj zapustil in šel sem v svet, kakor moj oče in moj praded. Ribn’ški pušeljc mi je v okras, v mislih domača ribn’ška vas. Koder zdaj hodim in kjer živim, vriskam in pojem, se n’č ne bojim. Srce mi veselo v ljubezni živi, saj v meni je vroča ribn’ška kri. Zdaj zavriskaj, zapoj, jaz zavriskam s teboj, kot nekoč sem doma. Se še spomniš, mamica? Ko zapel sem naglas, da je čula vsa vas, saj vesel sem Ribn’čan, veselo pojem noč in dan!
